Astrologija

Astrologijo si lahko razlagamo kot vedo o zvezdah in nebesnih telesih, tesno povezano z ljudmi in njihovimi usodami. Že na tisoče let ljudje gledajo v nebo in častijo bogove, planete ter zvezde.

Verovanje, da sta naša časovna ura in čas rojstva usklajena z nebesnimi telesi in dogodki na nebu, je razvilo številne druge teorije in astrologijo spremenilo v slikovit opis naše usode. Astrologija je prisotna skozi zgodovino, omenjajo jo skorajda vsi narodi in civilizacije. Velja prepričanje, da je prav ona zaslužna za številne vede, ki so v prihodnosti v veliki meri vplivale na razvoj človeštva – gre za vede, kot so astronomija, matematika, računanje časa in medicina. Čeprav sta bili nekoč astronomija in astrologija povezani, je novejše obdobje skupaj s tehnološkim napredkom to vedo ločil na dva dela. Astronomijo si danes razlagamo kot vedo, ki se ukvarja s preučevanjem objektov in zaznavanjem različnih pojavov izven meja našega planeta, medtem ko astrologija preučuje vplive teh objektov na ljudi in dogodke na Zemlji.

Ko omenimo astrologijo, večinoma najprej pomislimo na horoskop. Horoskop je astrološka metoda predvidevanja osebnosti in usode vsakega posameznika, ki nastane v trenutku našega rojstva, odvisna pa je od kraja in časa, v katerem smo rojeni. Temelji na zemljevidih in diagramih, ki so specifični za vsakogar izmed nas. S pomočjo simbolov in različnih elementov, ki vključujejo položaj planetov in nebesnih teles, astrologi predvidijo posameznikovo usodo. Štirje osnovni in najpomembnejši elementi za razlago horoskopa so znaki zodiaka, planeti, aspekti in astrološke hiše.

Zgodovina astrologije sega nekaj tisoč let v preteklost, v obdobje ljudstva stare Mezopotamije. Strah pred neznanim in potreba za vero je ustvarila astrologijo kot nauk, ki se je pozneje razvila v vedo. Pri večini ljudi je še danes tema razprave, ki jo tolmačimo kot praznoverje ali čaščenje. Astrologija se je iz Mezopotamije v približno istem obdobju začela širiti proti vzhodu in zahodu, v dežele, kjer so živela številna starodavna ljudstva in civilizacije. Astrologija je bila namenjena samo visoko izobraženim ljudem, astronomom, matematikom in znanstvenikom. Veliko sled v razvoju astrologije so pustili Grki in Egipčani. Pomembna imena astrologije so vsekakor Platon, Aristotel, Evklid, Arhimed, Brahe, Eratosten, Pitagora, Kepler, Galilei, Hiparh, Heron in Ptolomej, čigar odkritja in zakoni so še dandanes veljavni in sprejeti. Svoja odkritja in ugotovitve so delili z vladarji, papeži, kralji in zelo bogatimi in vplivnimi ljudmi, ki so imeli na voljo lasten horoskop in pogled v prihodnost. Navadnim meščanom horoskop v tistem času ni bil dostopen.

Astrologija se je razvijala skozi leta in stoletja

V astrologiji uporabljamo geocentrični sistem, v katerem je namesto Sonca center Zemlja, okrog katere se gibljejo ostali planeti, ki močno vplivajo na Zemljo in ljudi. Astrologija se je razvijala skozi leta in stoletja, zanjo pa je najpomembnejše obdobje renesanse in baroka, od 14. do 17. stoletja. Takrat so nastala nova spoznanja in odkritja na področju astronomije, ki so vplivala na nov pristop in spremembe, hkrati pa na njeno razdelitev. Ker je prišlo do novih odkritij in spoznanj, se je sproti dopolnjevala tudi astrološka karta. Prišlo je do številnih delitev, odvisno od interesnega področja.

Danes poznamo:

• ezoterično astrologijo,
• estradno oziroma medijsko astrologijo ali splošni horoskop za horoskopska znamenja,
• mundano astrologijo,
• horarno astrologijo,
• psihološko astrologijo,
• elekcijsko astrologijo,
• sinastrijo ali vzporedno astrologijo,
• natalno astrologijo,
• znanstveno astrologijo.

Raziskave potekajo še dandanes, tako da lahko v prihodnosti pričakujemo nove spremembe, dognanja in delitve. To je velika prednost za astrologe, ki bodo svoje znanje in veščine lahko usmerili na določeno področje in tematiko, predvsem zaradi dejstva, da je astrologija preveč obsežna, da bi jo lahko v celoti obvladali.